«

»

Tiskaj Prispevek

Električna lokomotiva serije 361 – Breda se predstavlja

Električna lokomotiva serije 361

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

 

 

JŽ 361 je serija enosistemskih šestosnih električnih lokomotiv, ki so včasih sestavljale vozni park ŽG Ljubljana in ŽTP Zagreb, predhodnici današnjih Slovenskih železnic in Hrvaških železnic. Lokomotive te serije so bile prve električne lokomotive na ozemlju bivše Jugoslavije. Po eni izmed italijanskih tovarn, ki jih je izdelovala, namreč tovarni industrialca Ernesta Brede, so dobile vzdevekbreda.

Omenjena serija se je uporabljala na vseh slovenskih elektrificiranih progah. Namenjena je bila vleki prav vseh vrst vlakov, v zadnjem času njenega obratovanja pa zgolj le tovornih, čeprav so jo ob začetku njene eksploatacije na elektrificiranih progah, zelo radi videli na brzovlakih. Zelo velikokrat se je zgodilo, da je naprimer brzovlak do končne postaje elektrificirane proge pripeljala lokomotiva te serije, od tam dalje pa po neelektrificirani progi parna lokomotiva. To seveda velja za obdobje ko se je vršila elektrifikacija in niso bili vsi odseki elektrificirani v celoti.

Vsekakor je to prva serija električnih lokomotiv na območju bivše skupne države. V povezavi s to serijo tiči tudi glavni razlog, zakaj imamo v Sloveniji tak sistem elektrifikacije, podedovali smo ga od Italijanov (okupacija vse do Postojne). Ni pa veliko manjkalo, da bi celotna bivša država šla na tak sistem elektrifikacije.

17 lokomotiv te serije je po drugi svetovni vojni pripadlo takratnemu JŽ-ju. Lokomotive serije 361 so izločili iz prometa med  letoma 1977 in 1978. Ohranjeni sta le še dve lokomotivi te serije v Sloveniji, prva se nahaja pred CD Moste, druga pa je trenutno še v železniškem muzeju, njena končna lokacija pa bo Ilirska Bistrica.

Nastanek

Lokomotive serije FS E626 je leta 1926 v Firencah zasnovala skupina okoli Giuseppeja Bianchija kot prve italijanske lokomotive zaenosmerno napetost 3 kV. Med letoma 1927 in 1939 je več italijanskih tovarn izdelalo skupaj 448 lokomotiv v treh podserijah, ki so se malenkostno razlikovale električnih in mehanskih karakteristikah. Prve tri prototipe (izdelala jih je tovarna Savigliano, električno opremo je dobavil Metropolitan – Vickers iz Manchestra) so preizkusili na progi med Foggio in Beneventom, ki so jo ravno takrat elektrificirali za enosmerno napetost 3 kV. Zaradi problemov pri prenosnem mehanizmu so sklenili hitrost omejiti na 95 km/h, sicer so se prototipi izkazali za zanesljive izvzemši hrup, ki takrat ni igral pomembne vloge.

Italija

Lokomotive so vozile po vseh italijanskih elektrificiranih progah, mdr. tudi po današnji zahodni Sloveniji, ki je takrat bila pod italijansko zasedbo. Leta 1940 so to serijo prenehali izdelovati in na njeni osnovi zasnovali serijo FS E636. Po vojni so se izkazale za neprimerne za potniški promet in so v glavnem vlekle le še tovorne vlake in občasno potniške vlake v primestnem prometu. V 70. letih so 14 lokomotiv prodali zasebnim železniškim prevoznikom. Po pritiskih sindikatov zaradi težkih delovnih pogojev so jih pričeli nadomeščati s sodobnejšimi lokomotivami. Italijanske državne železnice so zadnjo, FS E626.194, umaknile iz prometa leta 1999.

Jugoslavija

Med obema svetovnima vojnama je bila zahodna Slovenija in deli zahodne Hrvaške pod italijansko okupacijo. Takrat je stekla elektrifikacija prog med Trstom in Postojno ter Pivko in Reko. 21. aprila 1936 sta obe elektrificirani progi bili predani prometu in po njiju so zapeljale lokomotive serije E626 kot prve električne lokomotive v rednem železniškem prometu (v nekaterih rudniških železnicah, npr. v Idriji in Štolnu med Rabljem in Logom pod Mangrtom, je bila uvedena elektrovleka že dosti prej) na ozemlju Slovenije in nekdanje Jugoslavije. Po vojni je Jugoslaviji pripadlo 17 lokomotiv serije E626, ki so jih preštevilčili v serijo JŽ 361. Poleg že elektrificiranih odsekov so ravno te lokomotive odločilno pripomogle, da sta Slovenija in spočetka tudi zahodna Hrvaška (proga med Zagrebom in Reko) sprejeli »italijanski« sistem, medtem ko je preostala Jugoslavija uvedla sistem izmenične napetosti 25 kV 50 Hz.

Lokomotive so vozile po vseh slovenskih elektrificiranih progah, spočetka tako potniške kot tovorne vlake. Do prihoda ostalih električnih lokomotiv so bile zaradi preprostega upravljanja priljubljene med strojevodji, so pa zahtevalo dvočlansko posadko (strojevodja in pomočnik). V Sloveniji sta vozili dve podseriji. Podserija 363-0xx je najstarejša, vsebovala je glasen 90 V motor – generator za pogon kompresorja, polnjenje baterije in hlajenje vlečnih motorjev, ni vsebovala električnega gretja vagonov. Nekoliko novejša podserija 363-1xx je imela motor – ventilator – dinamo za hlajenje vlečnih motorjev in polnjenje baterij za krmiljenje, kompresorja sta se prek 200ohmskih uporov napajala neposredno iz napetosti 3000V. Omogočala je tudi električno ogrevanje vagonov. Na Hrvaškem je vozila še serija 363-2xx, ki je vsebovala drugačno prestavno razmerje zobniškega prenosa, primernega za tovorni promet (21/76 namesto 24/73 pri prvih dveh podserijah). Sčasoma so lokomotive vlekle le še tovorne vlake, v letih 1977 in 1978 pa so jih postopoma umaknili iz prometa.

Češka

Po nemški okupaciji Italije leta 1943 je bilo pet lokomotiv te serije odpeljane na Poljsko, da bi vozile na območju Varšave, kjer so bile proge ravno tako elektrificirane na enosmerno napetost 3 kV. Kasneje so jih hoteli umakniti pred prodirajočo Rdečo armado. E626.016 je konec vojne pričakala v bližini nemško avstrijske meje in so jo zavezniki vrnili v Italijo. Ostale štiri so se znašle na območju Češkoslovaške in so jih sovjetske čete zasegle kot vojni plen. Nekaj let so stale odstavljene na slepih tirih, dokler se leta 1951 vodstvo Češkoslovaških državnih železnic (ČSD) ni odločilo, da jih bo zaradi pomanjkanja lokomotiv vključilo v promet kot serijo ČSD 666. Tovarni v Nymburku in Česki Třebovi sta tri lokomotive (FS E626.017 so preštevilčili v ČSD E 666.001, FS E626.024 v ČSD E 666.002 in FS E626.021 v ČSD E 666.003) predelali na enosmerno napetost 1500V, s kakršno je bilo takrat elektrificiranopraško železniško vozlišče. Četrta lokomotiva, FS E626.019 je služila kot vir rezervnih delov. Vse tri lokomotive so po praškem vozlišču vlekle pretežno tovorne vlake od leta 1953, ko je bila končana predelava, do 1961, ko so tudi Prago elektrificirali na enosmerno napetost 3 kV, ki je bila standardna drugod po državi. Čeprav so lokomotive bile prvotno zasnovane ravno za to napetost, jih niso več predelovali in so jih razrezali v staro železo.

Ostanki

Sloveniji sta se ohranili dve lokomotivi serije 361. 361-001 (prvotna oznaka FS E626.030), ki jo je leta 1932 pod tovarniško številko 245 izdelala tovarna Officine Meccaniche Milano, je razstavljena na dvorišču Centralnih delavnic v Mostah. V bližini je dolgo propadala tudi lokomotiva 361-106 (prvotna oznaka FS E626.077, leta 1931 jo je pod tovarniško št. 125 izdelala tovarna Savigliano), ki je služila kot vir delov za prej omenjeno in vmes je le malo manjkalo, da je niso razrezali. Leta 2008 je na pobudoilirskobistriškega društva ljubiteljev železnice odšla v CD SŽ. Po temeljiti obnovi jo nameravajo razstaviti na ilirskobistriški železniški postaji kot tehniški spomenik.

Lokomotiva 361-201 je razstavljena pred zagrebškim železniškim muzejem.

V Italiji so se 4 lokomotive ohranile v muzejih, 11 pa jih je obnovljenih nared za vleko muzejskih vlakov.

Viri

Opombe in sklici

  1. http://schienenfahrzeuge.netshadow.at/db/details.php?image_id=99707&mode=search
  2. http://www.pospichal.net/lokstatistik/21621-jz361.htm
  3. http://www.slo-zeleznice.si/uploads/pictures/gallery/file/NovaProga_Okt2010.pdf

Forum o seriji 361

Lokomotive in potniške garniture Slovenskih železnic

Lokomotive
Dizelske 642  643  644  661  664  731  732
Električne 342  361  362  363  541  541-9xx

 

Potniške garniture
Dizelske 711  713/715  812/818  813/814
Električne 310/316  311/315  312/317

 

 

 

 

Foto in Video

Fotografije in videoposnetki o lokomotivi serije 361 so na naslednji povezavi:

www.miniaturna-zeleznica.com

 

Tehnični podatki

 

 

Vzdevki Breda
Oznake JŽ 361
FS E626
ČSD E666
Proizvajalec Officine Meccaniche, Breda, Fiat, Ansaldo, Marelli, TIBB idr.
Država porekla Italija
Razpored osi Bo’Bo’Bo’
Premer novih koles 1250 mm
Dolžina med odbojnikoma 14,95 m
Višina ob spuščenem pantografu 4,28 m
Osna obremenitev 16 t
Masa 93 t
Napetost 3 kV DC
Najvišja hitrost 95 km/h
Moč 1890 kW

 

Stalna povezava na ta članek: http://dlz.ilbis.com/lokomotiva-breda/

Comments Closed